Družba TEDEN, inženiring, trgovina in storitve, ki je lastnica kranjskega hotela Creina, je Mestno občino Kranj obvestila, da bodo v soboto, 24. avgusta 2024, poskrbeli za odstranitev nevarnega drevesa mamutovec (Sequoiadendron giganteum) ob Gimnaziji Kranj.
Družba TEDEN je na podlagi strokovnega mnenja arborista pridobila soglasje za odstranitev drevesa Ministrstva za kulturo in pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave. Drevo je namreč močno nagnjeno. Pokonci ga držijo zgolj jeklenice, s katerimi je pritrjeno na pročelje gimnazije. Korenine drevesa so tako uničene, da drevo ne more več samostojno stati. Odstranitev je zaradi varnosti ljudi in premoženja neizbežna. Glede na soglasje Ministrstva za kulturo in strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave je to tudi edina možna rešitev.
Mamutovec pri Gimnaziji Kranj je star približno 110 let. Leta 1961 je takratna občina Kranj drevo zaščitila kot naravno znamenitost. Leta 1999 se je drevo začelo nagibati stran od gimnazije proti parkirišču pred hotelom. Čez dve leti so drevo z jeklenicami privezali na stavbo gimnazije. Drevo je bilo takrat visoko slabih 27 metrov. Leta 2011 so zamenjali jeklenice in na deblo drevesa namesto kovinskega obroča namestili najlonske trakove z nosilnostjo štirih ton.
Julija lani, ko je v Kranju divjal orkanski veter, je podjetje Flora Sport zamenjalo potrgane jeklenice, saj se je drevo nagnilo še za približno meter, na ometu fasade gimnazije so se pojavile razpoke.
Drevo je zdaj visoko 33 metrov, premer debla je 165 centimetrov. Certificiran arborist podjetja Flora Sport je opravil temeljito analizo in napisal strokovno mnenje. Ugotovil je, da drevesni koreninski sistem ni več sposoben držati lastne teže mamutovca. Ta je ocenjena na 10 do 13 ton. Drevo sloni le še na jeklenicah, torej na Gimnaziji Kranj, kar dokazujejo močne odebelitve debla ob najlonskih trakovih.
Lastnik drevesa (družba TEDEN) je bil z mnenjem arborista seznanjen. Takoj je zaprosil za mnenje oziroma soglasje Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod RS za varstvo narave. Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev mamutovca je pripravilo Ministrstvo za kulturo. V skladu z zakonom ga namreč lahko izda zgolj ministrica, ki je pod to soglasje tudi podpisana. V odločbi je zapisano, da drevo, ki zaradi dotrajanosti in poškodovanosti koreninskega sistema ni več sposobno držati lastne teže, predstavlja potencialno nevarnost za življenja ljudi in premoženje, zato ministrstvo predlaga njegov posek.
Podobno je tudi mnenje Zavoda RS za varstvo narave, v katerem so zapisali, da bi v primeru padca v najboljšem primeru nastala velika gmotna škoda in da je drevo v takem stanju nevarno ne samo za premoženje, pač pa tudi za življenje in zdravje ljudi. Prav Zavod RS za varstvo narave je tisti, ki stanje drevesa spremlja že ves čas in je bil pobudnik večine sanacij, vključno s povezovanjem drevesa na gimnazijo. Večino teh posegov je tudi koordiniral. Kot je zapisano v strokovnem mnenju zavoda, so s stanjem drevesa dobro seznanjeni in lahko potrdijo tako navedbe lastnika kot arborista. Na zavodu menijo, da mamutovec na lokaciji ob gimnaziji »nima perspektive dolgoročnega obstoja« in se strinjajo, da se drevo poseka.
»Močno obžalujem, da je potrebno odstraniti drevo. Vendar mora biti na prvem mestu varnost ljudi. Temeljito sem preučil strokovno mnenje arborista, soglasje Ministrstva za kulturo ter mnenje Zavoda za varstvo narave. Žal je odstranitev resnično edina možnost. Želim si, da bi na tem mestu zraslo novo drevo, primernejše za naše podnebje in strukturo tal med gimnazijo ter hotelom Creina. To je tudi priporočilo Zavoda RS za varstvo narave, ki je predlagalo še, da se les uporabi za umetniške, mizarske ali druge izdelke, kolut debla pa naj se restavrira in razstavi na primerni lokaciji. Prepričan sem, da bo lastnik drevesa te predloge tudi upošteval. Po potrebi tudi z našo pomočjo,« je povedal župan MOK Matjaž Rakovec.
Peter Ribič iz Biotehničnega centra Naklo je že zbral nekaj semen mamutovca. »Radi bi vzgojili sadike in upam, da nam bo ob za to primernih pogojih tudi uspelo in bi tako poskrbeli, da bi drevo lahko živelo še naprej. Lastnika drevesa bomo zaprosili tudi za kolut debla, ki ga bomo pri nas strokovno obdelali in konzervirali ter tako ohranili kot spomin na to drevo za prihodnje rodove,« je povedal priznani strokovnjak in predavatelj na Višji strokovni šoli Biotehničnega centra Naklo.
Spletno uredništvo, vir: MOK
