Spreminja se Zakon o tujcih

Na 22. redni seji Državnega zbora je gorenjski poslanec mag. Branko Grims predstavil spremembe Zakona o tujcih, ki so po njegovem mnenju nujne za normalizacijo razmer na tem področju. Njegovo stališče, ki ga je predstavil v Državnem zboru RS, objavljamo v celoti.

Spoštovani!

Ne glede na naslova zakonov, ki je danes pred nami, ima v resnici današnji dan v Državnem zboru eno samo rdečo nit. To je spoštovanje prava, pravnega reda in masovne zlorabe prava, ki smo jim priča v Republiki Sloveniji. Te masovne zlorabe prava so v resnici vezane na dva pojma, in sicer eno so legalne migracije, drugo so pa ilegalne migracije. O njih se bomo pogovarjali pri naslednjem zakonu. Ko gre za legalne migracije so zlorabe očitne, ampak se jih hoče tolerirati. In to poteka dolgo dolgo vrsto let, zato je sedaj ta zakon pred nami.

Kako to poteka? Nekdo pride iz juga v Slovenijo, predloži, da je iz takega poklica, ki je v Sloveniji deficitaren, vsi so »švasarji«. Nihče tega ne preverja. Prva napaka. Potem dobi potrdilo, da gre res za deficitaren poklic, gre z njim na upravno enoto in dobi dovoljenje. Eno leto je pri nas v neki firmi, lahko je tudi fiktivna, potem izpolni pogoje in pripelje sem celo družino. Ta družina potem izkoristiti vse socialne pravice, ki si jih izmisli. Imajo kar seznam, po navadi imajo celo že v naprej s seboj kakšnega ali odvetnika ali odvetnika, ki je to samo v narekovajih, ter ima dobre veze na upravnih enotah in potem ta družina ostane tukaj na stroških davkoplačevalcev Republike Slovenije, mož pa odide nekam delati, bodisi v Švico ali v Nemčijo ali kamorkoli že. In ta ciklus se ponavlja in ponavlja in gre v tisoče in deset tisoče, v neverjetne številke. Rezultat tega je, da nas tudi države, kamor ti ljudje potem hodijo, ker izkoriščajo pač schengenski prostor in odsotnost ustreznega nadzora v Republiki Sloveniji, že gledajo postrani. Zgodba me precej spominja na tisto, ko sem tam pred letom 2015, opozarjal: Poglejte, če ne bomo začeli ščiti zunanjih meja, bodo začele rasti ograje znotraj Schengena. Kaj sem takrat poslušal? Vse od nacista, do ne vem česa. Danes so ograje znotraj Schengena, pa zaprte meje so. Ali se je kdo opravičil, ki je takrat žalil? Ne. Spet poslušamo druge pravljice. In ta zgodba se ponavlja ciklično pri vsaki zgodbi, ko odpremo tole stvar. Zakaj? Kaj je v resnici bistvo zgodbe? Niso tujci. Ne legalni, ne ilegalni, kot »nehumanizem«, to so same »flance«, kar tukaj poskušamo. Bistvo zgodbe je samo denar. Denar in masovne zlorabe prava, po domače rečeno kriminal. In tisto, kar je tukaj pete kolone, ki ta kriminal zavestno podpira. Kajti, če nekdo zavestno tolerira in podpira kriminal, je tudi sam kriminalec. To je bistvo celotne zgodbe. Danes je zgodba samo ena. Zgodba o tem, kako je treba narediti konec kriminalu in kako je treba postaviti ustrezne varovalke, da se bo nehalo z masovnimi zlorabami pravnega reda v Republiki Sloveniji, ki jih potem vsi strahovito drago plačujemo. Pri tem slišimo zelo zabavne stvari. Malo prej, eno tudi v tej dvorani, treba je meje odpreti, naj pride čim več migrantov. Počakajte, in v isti sapi to govorijo tisti, ki pravijo, da so plače prenizke. To se pravi, pride naj čim več migrantov, ki bodo poceni delovna sila, da bodo še nižje plače.

Da bi se to končalo ali vsaj v največji možni meri omejilo, zakon predvideva kar nekaj varoval. Želel bi si, da bi jih bilo več, tudi nekatere sem sam predlagal v postopku nastajanja zakona, ampak zakon tak, kot je, je največ, kar se je v tem trenutku dalo predlagati, pa vendar ima eno rešitev, ki jo izredno pozdravljam. To je preverjanje znanja slovenskega jezika. Tudi tisti, ko so prej govorili o integraciji, da je to edino, kar je pomembno, in hkrati zavračajo ta zakon, kažejo s tem, da ali nič ne razumejo ali pa da so pokvarjeni. Če je kaj prva stopnja integracije, je to, da mora človek, ki pride v naše okolje, se naučiti sporazumevati. Se pravi nekdo, ki pride kot tujec, je dobrodošel, ampak prva stvar je, da se vključi v okolje in prva stvar je, da zna jezik. To ni nič slovenskega, nič posebnega, to je nekaj, kar je katastrofalno manjkalo v naši zakonodaji do zdaj. Poglejte v Avstrijo, kako imajo to urejeno. Da lahko nekdo uveljavili katerokoli socialno pravico, je prva stopnja poznavanje nemščine pogoj za karkoli. In potem se to stopnjuje in to stopnjevanje bi morali po mojem mnenju še bolj zapisati v ta zakon in upam, da se bo o tem dalo še pripraviti in sprejeti kakšen ustrezen amandma, ker je to nekaj, kar je za majhen narod, ki pa ima svoj jezik, svojo kulturo, svojo tradicijo, izjemnega pomena. In še enkrat, kdor govori o integraciji – to je tisto najbolj osnovno v integraciji, kar je potrebno, da se lahko vsaj med seboj sporazumevamo – je pa potrebno to tudi iz mnogih drugih razlogov od simbolnih do zelo praktičnih in tudi pravnih, kajti težko se potem tudi izvajajo vsi postopki, tako pravni kot policijski, če nekdo ne razume jezika.

Potem so tu še sredstva za preživljanje. Govorimo o legalnih migracijah, to se pravi o tistih, ki v principu pridejo prav s tem namenom in če želijo potem izvajati vse ostale pravice, je jasno, da morajo imeti sredstva za preživljanje. V sosednji Italiji, če nekdo pride kot migrant, dela, legalni migrant seveda in potem pripelje tudi družino na osnovi ustrezne zakonodaje in postopkov, on mora vsak mesec dokazovati, da ima sredstva za preživljanje, ne more to kar obesiti vse sociali, tako kot se to dogaja v Sloveniji.

Italija ima vlado iz levega političnega spektra. Imajo zelo zanimivo logiko; da vse socialne pravice temeljijo na delu in ne kar tako. Vsekakor so nam sosednje države lahko za vzgled in hkrati za primer, kako se te stvari ureja. Tudi države, kjer v preteklosti to ni bilo tako močno izraženo, so to že zdavnaj zaostrile in to po vsej Evropi. Od Danske do Francije so te stvari ustrezno urejene.

Če bi se spoštovalo pravo, to dostikrat rečem pri ilegalnih migracijah, ampak v tem primeru je to treba reči tudi pri legalnih. Če bi se dosledno izvajalo celoten pravni red, če bi se dosledno spoštovalo pravo, pravno državo, potem do vseh teh stranpoti, do vsega tega kriminala, do vseh teh masovnih zlorab ne bi prišlo. In tukaj je prvo in temeljno vprašanje, če bi vsi vendarle imeli eno skupno točko v tem parlamentu, bi morala biti ta skupna točka, da pravo je treba spoštovati in da je treba spoštovati ustavni red in da je treba spoštovati temeljno ustavno normo, da zakon velja za vse. Za vse na enak način in za vse ga je treba izvajati na enak postopek. Nobenih dvojnih meril, nobenih izjem, nobene pozitivne diskriminacije v teh primerih ne more biti. Zakon velja za vse. In treba ga je tako tudi izvajati, ker treba se je zavedati, da je Slovenija majhna, da Slovenija mora ohraniti svojo identiteto, svoj jezik, svoj narod. Če kdo o tem dvomi, naj si prebere Ustavo Republike Slovenije. Obstoj države Slovenije je neločljivo vezan po sami ustavi, po temeljni ustavni normi z obstojem slovenskega naroda, ker gre za njegovo »neodtuljivo« pravico. In država je naš skupni dom. In zaradi tega ima tisti, ki v državi, ki v domu živi, še kako pravico odločati o tem, kdo v državo stopi in pod kakšnimi pogoji. Integracija je v takih primerih, ko nekdo tukaj živi, nujna. Treba jo je pospeševati in v to smer je treba usmeriti tudi rešitve, ki so v zakonu. Zakon je s tega vidika pomemben, zelo dober premik naprej in SDS ga bomo enotno podprli.