
Pred referendumom 6. decembra se odpira pomembno vprašanje za samostojne podjetnike, normirance in druge posameznike, ki opravljajo dejavnost. Predvidene spremembe Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) bi lahko delu zavezancev omogočile, da tudi za leto 2026 ostanejo v sistemu normiranih odhodkov. Finančna uprava opozarja, da bi se v primeru uveljavitve zakona določbe uporabljale že od 1. januarja 2026. Kaj to pomeni v praksi in kdo bi lahko imel od sprememb korist?
Za številne samostojne podjetnike vprašanje davčne ureditve ni zgolj administrativna podrobnost. Od pravil za ugotavljanje davčne osnove so odvisni način vodenja poslovnih evidenc, obračunavanje davka in obseg računovodskih obveznosti.
Posebej pozorni so lahko tisti, ki poslujejo kot normiranci in so zaradi sprememb zakonodaje v negotovosti glede tega, ali za leto 2026 še izpolnjujejo pogoje za uporabo sistema normiranih odhodkov.
Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 16. oktobra objavila pojasnilo, v katerem opozarja na pomembne posledice referendumske odločitve.
Če bi ZIURS začel veljati, bi se lahko za določene zavezance odpravila potreba po naknadnem prehodu na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in odhodki za celotno leto 2026.
Za podjetnike, ki jih ta položaj zadeva, bi to lahko pomenilo precejšnjo administrativno razbremenitev.
Zakaj je sistem normiranih odhodkov za podjetnike pomemben?
Pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki se davčno priznani odhodki določijo po zakonsko predpisanih pravilih, namesto da bi zavezanec za ta namen uveljavljal posamezne dejanske stroške.
Takšna ureditev je lahko privlačna predvsem za manjše podjetnike in posameznike, ki opravljajo storitvene dejavnosti ter imajo razmeroma malo dejanskih poslovnih stroškov.
Njena prednost je pogosto preprostejše ugotavljanje davčne osnove in manj administrativnega dela.
Vendar to ne pomeni, da normiranci nimajo nobenih obveznosti glede računov, evidenc ali poročanja.
Prav tako sistem ni nujno davčno najugodnejši za vsakega podjetnika. Odločitev je odvisna od prihodkov, vrste dejavnosti, stroškov in drugih okoliščin.
Kaj trenutno velja za leto 2026?
Dokler ZIURS ni uveljavljen, se za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov uporabljajo pravila Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR).
FURS pojasnjuje, da se pri presoji pogojev za leto 2026 upošteva povprečje prihodkov iz dejavnosti v letih 2024 in 2025.
Pri tem so pomembne tri prihodkovne meje:
- 120.000 evrov
- 85.000 evrov
- 50.000 evrov
Katera meja velja za posameznega zavezanca, je odvisno od izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev, povezanih predvsem z vključenostjo v obvezno zavarovanje iz naslova samozaposlitve.
Pomembno je tudi, ali je zavezanec posloval celotni leti 2024 in 2025.
Če je dejavnost opravljal le del tega obdobja, se lahko prihodkovne meje sorazmerno preračunajo.
Zato ni dovolj, da podjetnik preveri samo svoj letni promet.
Dva podjetnika z enakimi prihodki sta lahko zaradi različnih okoliščin poslovanja in zavarovanja v različnem davčnem položaju.
FURS opozarja: nekateri normiranci za leto 2026 ne izpolnjujejo veljavnih pogojev
Finančna uprava je pri pregledu podatkov za leti 2024 in 2025 ugotovila, da nekateri zavezanci, ki so za leto 2026 priglasili normirane odhodke oziroma ostali v sistemu, po trenutno veljavnih pravilih ne izpolnjujejo pogojev.
To pomeni, da bi morali davčno osnovo za leto 2026 ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
Takšna sprememba lahko zahteva drugačno vodenje poslovnih knjig in evidenc.
Za podjetnika, ki je leto načrtoval na podlagi normiranih odhodkov, bi lahko naknadno urejanje dokumentacije pomenilo dodatno delo in stroške.
Prav tu se pokaže ena od pomembnih razlik med trenutno veljavno ureditvijo in predvidenimi spremembami.
Kaj bi se zgodilo, če bi ZIURS začel veljati?
Po uradnem pojasnilu FURS bi se določbe ZIURS, ki urejajo normirane odhodke, v primeru uveljavitve uporabljale že od 1. januarja 2026.
Finančna uprava izrecno pojasnjuje, da v opisanih primerih, kjer zavezanci po ZPZR ne izpolnjujejo pogojev, po ZIURS pa bi jih izpolnjevali, dodatno ukrepanje ne bi bilo potrebno.
To pomeni, da jim zaradi navedenega razloga ne bi bilo treba naknadno preiti na ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in odhodki za leto 2026.
Za prizadete podjetnike bi to lahko prineslo tri pomembne koristi:
Manj naknadnega administrativnega dela. Zavezancem, ki bi izpolnjevali nove pogoje, ne bi bilo treba za nazaj urejati poslovnih knjig zaradi izstopa iz sistema normiranih odhodkov.
Večja predvidljivost poslovanja. Podjetniki bi lažje ohranili način ugotavljanja davčne osnove, na katerega so računali pri načrtovanju poslovanja za leto 2026.
Manj tveganja za dodatne računovodske obveznosti. Pri določenih zavezancih bi se lahko zmanjšala potreba po naknadni pripravi evidenc in dokumentacije.
Gre za konkretne možne prednosti predvidene ureditve, ki jih je mogoče povezati z uradnim pojasnilom FURS.
Vendar to ne pomeni, da bi zakon vsakemu normirancu samodejno znižal davek ali zagotovil enake ugodnosti.
Kaj pa, če zakon ne začne veljati?
V tem primeru bi za leto 2026 ostala v veljavi pravila ZPZR.
FURS napoveduje, da bi zavezancem, ki po teh pravilih ne izpolnjujejo pogojev, izdal odločbe o tem, da davčne osnove ne morejo ugotavljati z normiranimi odhodki.
Takšni zavezanci bi morali za leto 2026 uporabiti dejanske prihodke in dejanske odhodke ter voditi predpisane poslovne knjige in evidence.
To ne pomeni, da bi morali vsi normiranci zapustiti sistem.
Posledice bi zadevale tiste, ki po veljavnih pravilih ne izpolnjujejo pogojev.
Za podjetnike, ki so pogoje že izpolnjevali, pa takšna odločitev sama po sebi ne bi pomenila spremembe njihovega statusa.
Kaj bi to lahko pomenilo za podjetnike na Gorenjskem?
Na Gorenjskem je veliko različnih oblik samostojnega podjetništva – od obrtnikov in izvajalcev storitev do posameznikov, ki opravljajo turistične dejavnosti.
V krajih, kot so Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Bled, Bohinj in Kranjska Gora, so pomemben del lokalnega gospodarstva tudi manjši ponudniki storitev in turističnih nastanitev.
Med njimi so lahko tudi zavezanci, ki davčno osnovo ugotavljajo z normiranimi odhodki.
Za posameznika, ki sam vodi dejavnost, je lahko administrativna poenostavitev posebej pomembna.
Toda pri sobodajalcih je treba razlikovati med različnimi načini opravljanja dejavnosti. Pravila niso nujno enaka za vsakega ponudnika nastanitev.
Zato predvidenih sprememb ni mogoče avtomatično pripisati vsem sobodajalcem ali vsem samostojnim podjetnikom na Gorenjskem.
Primer: podjetnik, ki je pričakoval, da bo ostal normiranec
Predstavljajmo si samostojnega podjetnika, ki je v preteklih dveh letih posloval z različnim obsegom prihodkov.
Pri načrtovanju leta 2026 je predvideval, da bo lahko še naprej uporabljal sistem normiranih odhodkov.
Pozneje se izkaže, da zaradi pogojev glede prihodkov, trajanja poslovanja ali zavarovanja po veljavni zakonodaji ne izpolnjuje vseh zahtev.
Če ZIURS ne bi začel veljati, bi lahko moral davčno osnovo za leto 2026 ugotavljati po dejanskih prihodkih in odhodkih ter urediti ustrezne evidence za nazaj.
Če pa bi zakon začel veljati in bi podjetnik izpolnjeval pogoje nove ureditve, takšen naknadni prehod zaradi opisanega razloga ne bi bil potreben.
Primer je ponazoritev dveh možnih pravnih položajev in ne osebni davčni izračun.
Kaj naj podjetniki preverijo že zdaj?
Ne glede na referendumski izid je priporočljivo, da imajo podjetniki pripravljene osnovne podatke o svojem poslovanju.
Najprej naj preverijo prihodke iz dejavnosti za leti 2024 in 2025.
Nato naj pregledajo obdobja poslovanja ter podatke o vključitvi v obvezno zavarovanje iz naslova samozaposlitve.
Posebej pozorni naj bodo tisti, ki so dejavnost začeli, prekinili ali spremenili način opravljanja dejavnosti.
Za razjasnitev lastnega položaja je smiselno uporabiti uradna pojasnila FURS in se po potrebi posvetovati z računovodjo oziroma davčnim svetovalcem.
Dokler zakon ni uveljavljen, se predvidenih sprememb ne sme obravnavati kot že veljavnih pravil.
Kakšen bi bil vpliv na javne finance?
Ministrstvo za finance je v oceni javnofinančnih učinkov predvidenih ukrepov navedlo, da bi spremembe na področju normirancev lahko pomenile približno 53 milijonov evrov nižje letne javnofinančne prihodke.
Ta ocena je pomembna za razumevanje širšega učinka predlagane zakonodaje.
Ni pa je mogoče razumeti kot znesek, ki bi ga država neposredno izplačala podjetnikom.
Prav tako iz te številke ni mogoče izračunati, koliko bi prihranil posamezen zavezanec.
Z vidika javnih financ bi ukrep pomenil manj prihodkov, z vidika nekaterih zavezancev pa potencialno ugodnejšo oziroma administrativno preprostejšo ureditev.
Referendum 6. decembra: odločitev o celotnem zakonu
Volivci bodo v nedeljo, 6. decembra 2026, odločali o uveljavitvi Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Pomembno je poudariti, da referendum ni namenjen samo pravilom za normirance.
Odločitev se nanaša na celoten zakon, ki vsebuje tudi druge ukrepe.
Zato je treba pri presoji upoštevati širšo vsebino zakona in ne zgolj posamezne določbe.
Za del normirancev bi lahko bila sprememba zelo pomembna
Razprava o razvojnem zakonu ima za številne podjetnike zelo praktično razsežnost.
Ne gre samo za vprašanje prihodkovnih omejitev, temveč tudi za to, ali bodo morali za leto 2026 naknadno spremeniti način ugotavljanja davčne osnove.
Uradno pojasnilo FURS potrjuje, da bi lahko uveljavitev ZIURS v določenih primerih preprečila potrebo po takšnem naknadnem prehodu.
Za prizadete zavezance bi to lahko pomenilo manj administrativnega dela in večjo predvidljivost poslovanja.
Končni učinek pa bo odvisen od referendumske odločitve in okoliščin posameznega podjetnika.
Po referendumu bo zato pomembno spremljati nadaljnja uradna pojasnila Finančne uprave.
M. O.
Viri:
- Finančna uprava Republike Slovenije, 16. oktober 2026 – Ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki v letu 2026 v povezavi z ZIURS
- Državna volilna komisija – Zakonodajni referendum o ZIURS
- Ministrstvo za finance – Ocena javnofinančnih učinkov ukrepov ZIURS
Prispevek je informativne narave in ne nadomešča individualnega davčnega svetovanja.











































