Na gorenjskih cestah se je lansko leto zgodilo manj prometnih nesreč, kljub temu pa je umrla ena oseba več kot leto prej.
V zadnjih štirih letih je na gorenjskih cestah življenje izgubilo 37 udeležencev. Po deset udeležencev je umrlo v letih 2014 in 2015, osem v letu 2016 in devet v lanskem letu.
- najbolj izstopa mesec junij, saj je v tem mesecu v zadnjih štirih letih umrlo 9 udeležencev,
- sledi oktober s 6 mrtvimi udeleženci,
- v mesecu avgustu je umrlo 5 udeležencev,
- aprila so bile 4 smrtne žrtve,
- marca 3 smrtne žrtve,
- v ostalih mesecih pa sta umrla do 2 udeleženca.
Vir: PU Kranj
Vsa ta leta je bil na gorenjskih cestah najbolj varen mesec julij, ko ni evidentirane nobene smrtne prometne nesreče.
Najbolj kritični meseci v zadnjih štirih letih
V lanskem letu so bili na gorenjskih cestah najbolj ogroženi vozniki enoslednih vozil (motoristi, mopedisti, kolesarji), ki v nekaterih primerih precenjujejo svoje sposobnosti.
Najbolj kritični meseci – skupno za zadnja 4 leta, po udeležencih so:
- Pešci: Najbolj kritično obdobje je jesen/zima, v nesrečah so se pojavili januarja, februarja, avgusta, oktobra in decembra – vsakič po ena smrtna žrtev.
- Kolesarji: Največ nesreč z udeležbo kolesarjev je bilo poleti. Junija je umrlo 5 kolesarjev, po en kolesar je pa je umrl še februarja, avgusta in novembra.
- Motoristi: V nesrečah umirajo od marca do septembra (z izjemo julija, ko ni bilo smrtnih žrtev). Avgusta jih je umrlo največ (3), po eden pa je umrl še marca, aprila, maja, junija in septembra.
- Mopedisti: V zadnjih štirih letih so bili ti udeleženci v smrtnih nesrečah udeleženi samo lani. Oktobra sta umrla 2 mopedista, ki sta tudi sama povzročila nesreči.
- Vozniki vozil: V smrtnih prometnih nesrečah so bili najpogosteje udeleženi aprila (3 nesreče) in oktobra (3 nesreče), dva sta umrla junija, po eden pa januarja, marca, septembra in novembra.
- Drugi: Po ena smrtna žrtev v vseh teh letih je bila tudi med potniki v vozilu in med traktoristi.
Vzroki za nastanek prometnih nesreč
Vzroki za nastanek hujših prometnih nesreč so še vedno neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Najpogostejši vzrok ostaja nepravilen premik z vozilom, vendar gre v teh primerih pretežno za nesreče na parkiriščih, ki se, razen kadar so udeleženi pešci, običajno končajo z materialno škodo.
V povezavi s prehitro vožnjo so gorenjski policisti v lanskem letu ugotovili preko 6.500 kršitev neprilagojene hitrosti. Zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje so obravnavali več kot 600 udeležencev, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti pa več kot 400. Zaradi alkohola je bilo obravnavanih 1.356 udeležencev.
Problematična je tudi neuporaba varnostnega pasu in uporaba naprav med vožnjo. Zaradi neuporabe varnostnega pasu so policisti lani obravnavali več kot 3.100 udeležencev, čeprav gre za obvezen in učinkovit varnostni pripomoček v vozilu, ki zelo varuje voznika in potnike, v kombinaciji z ostalimi elementi varnosti pa zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite.
Policisti so odkrili in obravnavali tudi 1.780 udeležencev, ki so med vožnjo uporabljali različne naprave, najpogosteje mobilne telefone, ki bistveno zmanjšujejo zbranost voznika. Zaradi tega voznik lahko spregleda pomembno prometno signalizacijo in se prepočasi odzove na nepredvidljive razmere na cesti. Posledica je lahko huda prometna nesreča.
Skupno so gorenjski policisti v lanskem letu v prometu izvedli več kot 22.000 ukrepov, obravnavali pa so 1.700 prometnih nesreč. Število prometnih nesreč je najmanjše v zadnjih v zadnjih treh letih (2015-2017), umrla pa je ena oseba več kot v letu 2016 (8) in ena manj kot v letu 2015 (10).
V izogib povzročanju tveganj v prometu zato pozivamo k upoštevanju prometnih pravil in k previdni vožnji. Treba je vedeti, da napake lahko dopuščajo poligoni, cesta nikoli!
