Gorenjski operativno komunikacijski center je v zadnjih 24 urah sprejel tri obvestila o prometnih nesrečah, kljub več dogodkom pa najbolj izstopajo intervencije na težje dostopnih terenih.
Ekipa za helikoptersko reševanje v gorah na Brniku je včeraj s policijskih helikopterjem posredovala v kar šestih primerih. Glede na običajen dan sredi tedna je številka velika, popoldanski tempo za ekipo pa naravnost peklenski.
Prva napotitev na intervencijo je bila opravljena še preden je ekipa sploh začela z delom. Že pred osmo uro je bilo sporočeno, da so v Triglavski severni steni ujeti štirje alpinisti, ki so med plezanjem v Slovenski smeri že v torek zašli s smeri in se izgubili. Čez noč so zato ostali na gori. Zjutraj jih je s stene odpeljal policijski helikopter. Bili so nepoškodovani.
Popoldan se je zvrstilo še pet drugih intervencij.
Okoli dveh popoldan je bilo zaradi težjega bolezenskega stanja planinca nujno reševanje na Kamniškem sedlu.
Ob peti uri se je pri soteskanju na območju Bohinja huje poškodovala turistka. Ko bi v tolmunu na nekem mestu morala skočiti v vodo, se je ustrašila, zdrsnila in z višine nekaj metrov padla na skalo.
Okoli šeste ure sta dva planinca na območju Planine jezero zašla s poti in se znašla na zelo izpostavljenem ter skalnatem terenu, iz katerega se sama nista mogla rešiti. Skoraj istočasno je bila prijavljena tudi poškodba hrbta na sedmerih jezerih. Izkušeni planinki, ki je bila že več dni v gorah, se je obnovila stara poškodba. Na izhodišče se ni mogla vrniti. Obe intervenciji sta bili uspešni.
Vseh pet intervencij pa je bilo šele uvod v zahtevno zadnje reševanje okoli sedme ure zvečer, ko je ekipa sprejela klic slovenske državljanke, da je na območju Storžiča in da ne more nadaljevati poti. Reševanje bi bilo povsem rutinsko, če planinka s sabo ne bi imela dveh psov. Eden je bil prijazen, drugi popadljiv, kar je bila velika težava in je bila ekipa v že tako zahtevnih razmerah, ki so ves čas prisotne v gorah, primorana hitro najti varno rešitev za uspešno reševanje.
Del ekipe je planinko zato s kraja, kjer je bila, najprej pospremili do višje točke, drugi del ekipe pa je medtem pripravil in prilagodil prostor v helikopterju, ki je naposled vse pobral in odpeljal v dolino. Nevarnost bi v tem primeru zelo zmanjšal nagobčnik, ki pa ga ni bilo, čeprav so tudi gore javno mesto in tam veljajo enaka povsem pravila glede zaščite in nadzora nad živalmi.
“Za sabo policisti in reševalci ne puščamo nikogar, vendar tokrat ni manjkalo veliko, da bi storili ravno to in da bi planinka s psom na varnem mestu morala počakati na klasičen, daljši nočni peš spust v dolino.” je povedal mag. Bojan Kos.
V letošnji poletni sezoni so helikopterske ekipe slovenske policije in vojske posredovale v že 58 intervencijah na težje dostopnih terenih. Lani v istem času jih je bilo 48.
Razlika je tudi v tem, da je zahtevnost reševanj letos večja, intervencije so težje, več je poškodovanih in zaplezanih v težjih alpinističnih smereh, zelo hude so tudi posledice. Če se bo taka situacija še nadaljevala, bo avgust zelo problematičen.
Helikoptersko reševanje je zahtevno
Tudi helikoptersko reševanje ni nekaj, kar tako, na hitro, kot se kaže na prvi pogled, ko helikopter pride, reši in odleti. V teh reševanjih ne sme priti do napak, vsa reševanja so zahtevna, vse mora biti popolno, drugače je ogrožena reševalna ekipa, ponesrečenec in drugi, ki so na območju.
Zato policisti pozivajo turistične delavce, sobodajalce in ostale, ki skrbijo za nastanitve tujcev, naj jih tudi sami seznanjajo, da slovenske gore sicer so naravni biser, a da so tudi zelo zahtevne in naj se zato poslužujejo usposobljenih gorskih vodnikov.
Za vse planince pa velja:
- Bistvena je priprava na turo, kjer si je med drugim treba priznati tudi, koliko oziroma kakšno turo je posameznik sploh zmožen opraviti in ali je zdrav.
- Pred odhodom na turo sledijo še:
- preverjanje vremena,
- podroben opis in označenost poti (npr. vodniki, hribi.net),
- nevarna mesta na poti,
- prilagoditev ture glede na zahtevnost,
- opremo, psihofizične zmožnosti, obveščanje itd.
- Vsak vzpon naj bo skrbno načrtovan.
Kdor gre v gore s psom, naj ima s sabo nagobčnik.
Če nekomu moči pojenjajo že med vzponom je velika verjetnost, da pri spustu pride do zdrsa, padca in treba je vedeti, da vsak dogodek v gorah predstavlja določeno tveganje in da je pomoč daleč. Do tja ni cest in če ni možno reševanje s helikopterjem, se rešuje peš, kar traja.
Če pa pride do nesreče ali nepredvidenega dogodka v gorah čim prej pokličite interventno številko 112 ali 113 in počakajte na navodila. Ko reševalci, policisti, zdravniki pridejo do vas, pa jih upoštevajte. Njihova beseda je glavna.
Skoraj nepredstavljiva, pa vendarle resnična, je bila situacija pred desetimi dnevi na območju Prisojnika, ko je planinec, tujec, poklical na pomoč, ker je z družino v slabih razmerah obstal na gori. Kranjskogorski gorski reševalci so se na klic odzvali, prišli so do družine, vendar jim je prijavitelj povedal, da pomoči ne potrebujejo oni ampak nekdo drug, ki je še višje. Zato so reševalci z iskanjem nadaljevali vse do grebena gore Prisojnik. Našli niso nikogar, dejanje pa prijavili policiji, ki je v dogodku tujca kazensko ovadila zaradi zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po 309. členu Kazenskega zakonika.
