V Mestni občini Kranj so pod okriljem organizatorja, Zveze tabornikov občine Kranj, včeraj dopoldne izvedli čistilno akcijoOČISTIMO KRANJ 2020 – Kranj ni več usran. Ker zaradi epidemije covid-19 še vedno veljajo samozaščitni ukrepi, tokratna čistilna akcija ni bila množična in je potekala v skladu z navodili štaba Civilne zaščite MOK. Kljub temu je okoli 500 udeležencev očistilo z odpadki najbolj obremenjene lokacije, zabeležene v digitalnem zemljevidu črnih točk MOK. Skupno so zbrali več kot 14 ton odpadkov.
Poleg organizatorjev, Kranjskih tabornikov, za katere je bila to že 18. akcija po vrsti, je pri čiščenju sodelovalo še približno 30 drugih društev, organizacij in svetov krajevnih skupnosti: enote Civilne zaščite MOK (Jamarsko društvo Carnium, Društvo za raziskovanje jam, Klub vodnikov reševalnih psov, Radio klub Kranj, Društvo za podvodne dejavnosti Kranj, Podvodna reševalna služba RP Kranj, Enota prve pomoči CZ MOK, Društvo za raziskovanje jam in AO Kranj), sveti 14 krajevnih skupnosti (Besnica, Vodovodni stolp, Primskovo, Britof – Orehovlje, Kokrica, Golnik, Bratov Smuk, Planina, Huje, Struževo, Stražišče, Hrastje, Gorenja Sava, Tenetiše, Žabnica), PGD Golnik in Jošt ter druga društva oziroma organizacije (Hiša Layer, Joštarji, ŠD kranjskih rolkarjev SDKR, Centerkontura, Društvo Naturo, Društvo za ohranitev Udinboršta, Subart, Tečemo z nasmehom – Klemen Dolenc). Pri čiščenju kanjona Kokre so se jim pridružili tudi župan MOK Matjaž Rakovec, podžupana Janez Černe in Robert Nograšek ter mestni svetniki Nataša Majcen, Iztok Jenko in Lea Bidovec.
»Če se lahko izrazim športno, smo danes smo v drugi tretjini akcije. Prva tretjina se je zgodila konec aprila, ko smo s civilno zaščito, komunalo in krajevnimi skupnostmi evidentirali z odpadki najbolj obremenjene točke. To nam je bilo za danes, ko jih fizično čistimo, v veliko pomoč pri logistiki. Zadnja tretjina se bo zgodila jeseni. Če se tedaj ne bomo borili z virusom, bomo na teren povabili vse občane, da skupaj odstranimo še tisto, kar nam danes morebiti ne bo uspelo. Sem pa iskreno vesel, da se nas je kljub vsemu danes zbralo nekaj sto, še bolj pa bom, če nam bo v naši občini uspelo dvigniti okoljsko ozaveščenost na tako raven, da bo vsak za seboj pospravil svoje odpadke in take akcije sploh ne bodo več potrebne,« je dejal župan MOK Matjaž Rakovec, ki se je pozneje pridružil še ekipi pri čiščenju črnih točk na Bobovku.
Z županovimi besedami se je v celoti strinjal vodja čistilne akcije Klemen Markelj: »Naša tradicionalna čistilna akcija je ravno ob svoji polnoletnosti doživela velik izziv: kako očistiti okolico tik po epidemiji, ko se ljudje še vedno ne smejo množično zbirati? Slednje pa je pravzaprav glavni pogoj za uspešno izvedbo čistilne akcije, saj več rok lahko očisti več površin. K sreči smo bili vseeno učinkoviti, saj smo se lahko oprli na digitalni zemljevid črnih točk in se lotili dela tam, kjer je bilo najbolj nujno. A dela še ni konec: zdaj bomo še bolj okrepili ozaveščanje občanov, in to vseh starosti, od vrtčevskih otrok dalje. Kakor je poudaril že župan, je cilj stopnjevati okoljsko ozaveščenost do te mere, da bo lahko narava zaradi neobremenjenosti z odpadki spet zadihala. S tem pa tudi mi in naše mesto z okolico. Torej, z naravo k boljšemu človeku, kakor pravimo taborniki!«
Udeleženci so v skladu z navodili štaba CZ MOK in Komunale Kranj, ki jih je založila z vrečami za različne vrste odpadkov, čistili v skupinah z največ petimi posamezniki in v primerni oddaljenosti drug od drugega, te pa so bile razkropljene po širšem območju MOK. Krajevne skupnosti so čistile predvsem v svojem okolišu, tako da imajo od danes precej lepšo podobo Zlato polje, čirški klanec, Struževo, Mlaka, Grič, kanjon Kokre in del brežin Save, v mestu še Pungert, vhod v Kranjske rove, pa tudi mestne garaže, okolica nakupovalnih centrov, otroška in športna igrišča. Poleg okolice železniške postaje, Trainstationa in tovarne Iskra so udeleženci akcije očistili tudi parkirišča in poti na Jošta, Šmarjetno goro, okoli Brda ter v Udinborštu.
Sašo Govekar, poveljnik štaba CZ MOK, je bil z videnim na terenu zadovoljen. »Ljudje so danes res dosledno spoštovali pravila, ravnali samozaščitno in skrbeli za higieno. Niti sledu ni bilo o preveč sproščenem stilu srečevanja, pozdravljanja ali druženja, kar me res veseli. Poleg tega so ekipe že ob prijavi dobro ocenile, kje bodo potrebovale našo strokovno pomoč. Naši potapljači in jamarji so tako danes pomagali predvsem pri varovanju čiščenja na rečnih brežinah, na nedostopnih bregovih tudi z vrvno tehniko in s čolni.« Tudi on je poudaril prednosti digitalnega zemljevida črnih točk. »To je zagotovo ena od novitet v Sloveniji in prepričan sem, da nam bodo pri tem sledile tudi druge občine. E-zemljevid je namreč živ, saj so ga občani v teh dneh še dopolnjevali in ga bodo lahko vsakič ob morebitnem novo odkritem divjem odlagališču. Smo pa ugotovili, da številni ljudje večje količine odpadkov pogosto vozijo na ene in iste lokacije. Zdaj, ko so popisane, bo to v pomoč tako Komunali Kranj pri odstranjevanju odpadkov kot kranjskemu medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu pri poostrenem nadzoru oziroma preprečevanju nepravilnega odlaganja odpadkov v naravo.«
Včeraj je tako približno 500 ljudi zbralo kar 14 ton odpadkov. Z že vnaprej določenih zbirnih mest jih je nato odpeljala in za njihov nadaljnji prevzem poskrbela Komunala Kranj. »Take akcije so nam v veliko pomoč, saj s svojimi zmogljivostmi zaposlenih, opremo in vozili vedno žal ne uspemo sproti počistiti za ljudmi, ki odlagajo odpadke tja, kamor ne sodijo. Težava so predvsem kosovni in gradbeni odpadki v naravi, v urbanih naseljih pa ekološki otoki. Odslej nam bo v veliko pomoč zemljevid črnih točk, vseeno pa si želimo, da bi občani MOK čimprej sprejeli načela družbe brez odpadkov: najprej z doslednim ločevanjem odpadkov, nato odgovorno porabo in ponovno uporabo. Še vedno pa velja izrek, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane,« je povedal direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon.
Akcija zaradi ukrepov po epidemiji ni bila celodnevna, pač pa se je končala ravno v času kosila. Za topel obrok – golaž za mesojedce, lačni pa niso ostali niti vegani –, so prav tako poskrbeli Kranjski taborniki, vsi udeleženci pa so za darilo prejeli tudi bombažne vrečke za večkratno uporabo. To je že prvi korak na poti k »zero-waste« oziroma družbi brez odpadkov.
Podžupana o čistilni akciji
Janez Černe: »Kanjon Kokre je res nekaj posebnega, naravna dediščina prav v središču mesta, ki vzame dih slehernemu obiskovalcu, ki pride prvič v naše mesto. Je krasna sprehajalna točka, prostor za sproščanje, medtem ko je to čarobni kraj in najboljše igrišče tudi za otroke. V Mestni občini Kranj s prostorskimi načrti že tlakujemo pot, da bo ta lep košček narave še bolj zaživel in zablestel. Ob tem računamo tudi na pomoč občanov, saj je to, da ga ohranjamo čistega in v čim večji meri neokrnjenega prvi pogoj za uresničitev željenega. Tak videz, kakršnega ima danes, ko smo ga ponekod počistili, je pravi,« je poudaril podžupan Janez Černe.
Robert Nograšek: »V Kranju danes dokazujemo, da je kljub ukrepom, ki veljajo po epidemiji, možno uspešno izpeljati čistilno akcijo. Je pa dejstvo, da brez velike pomoči tabornikov, naše civilne zaščite in ljudi, ki so prišli pomagat, ne bi šlo. Ker zdaj ne bo čisto le mesto in kranjske soseske, pač pa tudi narava: naši dve priljubljeni mestni vzpetini, Jošt in Šmarjetna, Brdo, Udinboršt, ob kanjonu Kokre pa tudi del obrežja Save, ob kateri si verjetno marsikdo podobno kot jaz, umiri misli, nahrani z lepim. V imenu Mestne občine Kranj se zato vsem sodelujočim lepo zahvaljujem, ker je bo nas spet lepo. Da bi le trajalo!«
