Potem ko je Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu podaljšal rok za pripombe na presojo umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor, je Mestna občina Kranj nanj naslovila še drug dopis z dodatno argumentacijo v prid lokaciji za gradnjo bolnišnice v Kranju, ki so ga s svojimi mnenji podkrepile tudi strokovne službe, in sicer Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Elektro Gorenjska, Skupna služba urejanja prostora Skupne občinske uprave občin Gorenjske in podjetje ABC nepremičnine.
Na podlagi pridobljenih strokovnih mnenj je radovljiška lokacija za gradnjo regijske bolnišnice zaradi visokega arheološkega potenciala precej bolj nepredvidljiva glede arheoloških raziskav kot kranjska. Prestavitev daljnovodov na kranjski lokaciji časovno, izvedbeno, umestitveno in postopkovno ne bi vplivala na hitrost izvedbe projekta bolnišnice. Za Mestno občino Kranj (MOK) je projekt bolnišnice prioriteten projekt, ki bi se mu prilagajale vse hipotetične prihodnje prostorske ureditve prometne infrastrukture. Za nakupne cene zemljišč je treba narediti poglobljeno primerjalno analizo obeh lokacij, hkrati pa lahko glede specifike namena gradnje zaključimo, da večjih odstopanj v cenah zemljišč na eni ali drugi lokaciji ne more biti. MOK v oddanih pripombah navaja, da ima na podlagi vsega naštetega kranjska lokacija za regijsko bolnišnico na Gorenjskem več prednosti od radovljiške. Tako z vidika finančne ocene kot ocene izvedljivosti. Nadeja se, da bodo pristojni vse navedeno tudi vključili v presojo.
Na kranjski lokaciji ni pričakovati arhitekturnih najdb, ki bi terjale spremembe projektov glede bolnišnice
MOK je zaprosila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) za mnenje o lokacijah za gradnjo gorenjske regijske bolnišnice, in sicer kranjsko in radovljiško, na izvedljivost gradnje bolnišnice. Iz mnenja izhaja, da so bili na kranjski lokaciji predhodni ukrepi že izvedeni, vsi še preostali potrebni ukrepi pa se lahko izvedejo takoj oziroma že med pripravo prostorskega akta. Kar pomeni, da so zaključena pred začetkom kakršnihkoli gradbenih del. Drugače je na radovljiški lokaciji, tam so potrebne še predhodne arheološke raziskave, ki zaradi neraziskanosti še nimajo določene strokovne metode. Hkrati ZVKDS na radovljiški lokaciji opozarja na visok arheološki potencial doslej neraziskanega območja, ki vključuje večino območja. »Glede na bližino znanih arheoloških najdišč lahko predvidevamo, da je prostor, ki je predviden za izgradnjo regijske bolnišnice, zelo bogat s kulturno dediščino. Iz naravne lege območja, predvidenega za gradnjo bolnice, ocenjujemo, da ima območje visok arheološki potencial, ki bo lahko strokovno natančneje opredeljen šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav,« so zapisali.
Za mnenje je MOK zaprosila še dr. Milana Sagadina, upokojenega glavnega arheologa ZVKD OE Kranj, ki je vodil arheološke postopke na obeh lokacijah. Na kranjski so bili najdeni odlomki keramike in trije odlomki domnevno rimskega gradbenega materiala. Ti so lahko posledica poznejšega intenzivnega kmetijstva in, ob dejstvu, da ni bilo najdenih nobenih struktur ali ostankov bivalnih objektov, ni pričakovati najdb arhitekture, zaradi katerih bi bilo treba spreminjati projekte glede bolnišnice, je zapisal. Na radovljiški lokaciji pa opozarja na arheološko bogato okolico, neraziskanost področja, neznanke glede velikosti prazgodovinske naselbine Batranca in lokacije pripadajočega grobišča, ki še ni bilo odkrito, ter da bi idealna trasa rimske ceste prečkala ravno obravnavano območje. Predvidevanje odsotnosti najdb na radovljiški lokaciji je zgolj posledica tega, da tam še ni bilo izvedenih predhodnih arheoloških raziskav. Glede na navedeno so arheološke najdbe pričakovane, hkrati bo pomen teh najdb lahko zahteval prezentacijo in spremembo projektov bolnišnice.
Prestavitev daljnovodov na kranjski lokaciji ne bi vplivala na hitrost izvedbe projekta bolnišnice
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) se v svojem dopisu izrecno strinja, da MOK prevzame pripravo prostorskega akta, ker gre za prostorsko ureditev, ki je državnega in lokalnega pomena. Med tem ko Skupna služba urejanja prostora Skupne občinske uprave Gorenjske, ki je odgovorna za vodenje postopka sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) glede časovne komponente vključitve nalog državnega prostorskega načrta (DPN) v OPPN, v svojem mnenju ugotavlja, da sta glede časovnice sprejetja OPPN obe potencialni lokaciji – tako kranjska kot radovljiška – enakovredni.
Upravljalec omrežja Elektro Gorenjska je dodatno pojasnil časovnico celotne izvedbe kot tudi možnega financiranja. Ta ocenjuje, da izvedbena dela prestavitve daljnovodov v ničemer ne bi omejevala gradnje bolnišnice, saj dela lahko potekajo vzporedno. Elektro Gorenjska še ocenjuje, da nosilec stroška prestavitve daljnovoda ni nujno investitor bolnišnice, ampak je mogoče pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje, kot je kohezijski sklad ali podobno.
Ocena vrednosti zemljišč bi morala upoštevati zemljišča, namenjena zdravstveni dejavnosti
Ker je MOK ocenila, da so v presoji uporabljeni neprimerni podatki nakupnih cen zemljišč, je zaprosila podjetje ABC nepremičnine, katerih mnenje je bilo uporabljeno že v presoji, za dodatno mnenje o nakupni ceni za zemljišča za specifični namen gorenjske regijske bolnišnice. Ugotovili so, da bi moralo mnenje ocene vrednosti zemljišča upoštevati ustrezna zemljišča za zdravstveno dejavnost, ki so primerna oziroma se lahko uporabljajo za izgradnjo bolnišnice, zahtevajo posebno namensko rabo in se tudi precej razlikujejo od realiziranih ali oglaševanih zemljišč, ki jih je v presoji agent upošteval zgolj informativno. Navedena oziroma upoštevana zemljišča agenta so namreč večinoma namenjena stanovanjski in poslovni dejavnosti. Za specifično vprašanje pa bi treba izdelati poglobljeno strokovno mnenje.
Spletno uredništvo, vir: izjava za javnost MOK
