Slovenija na 1. mestu po presežni umrljivosti v Evropski uniji

Slovenija je po starosti prebivalstva glede na povprečno starost prebivalstva ena izmed najstarejših držav na svetu. Japonska na lestvici prednjači s povprečno starostjo 48,6 let, sledita ji Nemčija s povprečno starostjo 47,8 let in Italija s povprečno starostjo 46,5 let, Slovenija pa se uvršča na 4. mesto s povprečno starostjo 44,9 let. Zadnja vlada pod vodstvom Janeza Janše je ustanovila Urad za demografijo, ki se je primarno ukvarjal tudi s perečim problemom staranja prebivalstva, a ga je vlada dr. Roberta Goloba ukinila.

Dijaška organizacija je ob nedavnem tragičnem dogodku, ki se je zgodil v prestolnici, opozorila na vse hujše duševne stiske med mladimi ter poskuse samomora in samomore. V petih letih si je življenje vzelo za razred otrok oziroma 23 mladoletnih. Poskusov samomora je vse več, lani jih je bilo 569.

V začetku pandemije COVID-19 so na Eurostatu pričeli z merjenjem presežne umrljivosti. Slednja predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju, nad tistim številom, ki je bil definiran v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med letoma 2016 in 2019, torej obdobje, ki ga ni prizadela pandemija COVID-19. Višja kot je vrednost, večje je število dodatnih smrti v primerjavi z izhodiščem, negativni indikator pa meni, da je bilo v posameznem mesecu manj umrlih v primerjavi z izhodiščnim obdobjem.

Dne 15. februarja 2024 je Eurostat objavil zadnji podatek glede presežne umrljivosti v državah članicah Evropske unije, in sicer za mesec december 2023. Takrat je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 9,5 %, kar je več kot mesec prej, saj je bila novembra 2023 8,5 %. Ob zadnjih podatkih pa bi morali v Sloveniji nemudoma zazvoniti vsi alarmi ali se prižgati vse rdeče luči.

Decembra 2023 se je presežna umrljivost po državah članicah močno razlikovala. Dve državi članici nista zabeležili presežne umrljivosti, to sta Romunija (-13,3 %) in Bolgarija (-7,4 %), med preostalimi 25 državami članicami, ki pa so zabeležile presežne smrti, pa je bila Slovenija na prvem mestu in visoko nad EU povprečjem! Najvišjo presežno umrljivost v decembru so poleg Slovenije (21,3 %) zabeležili še v Avstriji (20,7 %) in Estoniji (20,0 %), sledijo Nemčija (19,3 %), Danska (19,0 %), Nizozemska (18,5 %) in Slovaška (17,1 %).

Enako zaskrbljujoči so sicer tudi podatki glede presežne umrljivosti v Sloveniji za celotno leto 2023. Kar osem mesecev smo imeli presežno umrljivost nad povprečjem Evropske unije, in sicer januarja 6,9 %, nato izrazito nad povprečjem maja 8,8 %, junija 11,2 % in julija 10,8 % ter nato ponovno oktobra 8,9 %, novembra 14,3 % in decembra 21,3 %.

Slovensko javno zdravstvo je na robu, praktično nam pred očmi razpada, najbolj odgovorna za to stanje predsednik vlade dr. Robert Golob in ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel pa se še kar delata, kot da težav ni. Morda pa ju bodo predramile številke vse starejše slovenske družbe, ki bo zdravstvo potrebovala samo še bolj in bolj, številke o samomorih mladih zaradi duševnih stisk, ki v slovenskem javnem zdravstvu nedopustno dolgo čakajo na pomoč, in številke o presežnih smrtih, ki so lahko tudi posledica kaosa v javnem zdravstvenem sistemu.

Odboru za zdravstvo predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednja sklepa:

1.     Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v Sloveniji v letu 2023.

2.     Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev predloži ukrepe, s katerimi bo v prihodnje preprečilo visok odstotek presežne umrljivosti v Sloveniji.

Celotna zahteva za sklic nujne seje se nahaja TUKAJ.