Poslanka Eva Irgl je na Vlado Republike Slovenije naslovila poslansko vprašanje o davčni reformi, ki jo le ta pripravlja.
“Kot poslanka sem veliko v stiku z državljankami in državljani, ki me upravičeno sprašujejo, kakšna bo v prihodnje davčna politika v Republiki Sloveniji. Veliko se o tem ugiba v javnosti, Vlada RS pa do sedaj ni predstavila še nič konkretnega. Z vidika razjasnitve in pridobitve konkretnejših informacij glede napovedane davčne reforme zato na vlado naslavljam pisno poslansko vprašanje.”
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Vlada RS je 14. marca 2023 na koalicijskem vrhu predstavila izhodišča za davčno reformo. Poudarek davčne reforme naj bi bil predvsem na dveh področjih, in sicer na spremembi dohodninske zakonodaje in na spremembah zakonodaje na področju davka na premoženje.
Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob je spremembo dohodninske zakonodaje napovedal za leto 2024, spremembo področja davka na premoženje pa za leto 2025. V Državnem zboru je tudi pojasnjeval, da želi Vlada znižati obremenitev dela, zvišati pa davčno obremenitev premoženja in ob tem izjavil: »Vemo, da je danes Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu v svetu in po drugi strani med najmanj obdavčenimi po premoženju,«. Dodatno je dejal, da je pomembno, da se najprej ugotovi, kakšen je neto dohodek posameznih oseb in hkrati, kakšno je premoženje posameznika, šele potem pa se začnejo ukvarjati s spremembami.
Spremembe bodo po pojasnilih predsednika vlade šle v smer preglednosti dejanskega premoženja in dejanskih prihodkov, pa tudi sprememb dohodninske zakonodaje in sprememb zakonodaje pri davku na premoženje.
Davčna reforma naj bi, po trenutno dostopnih informacijah, zasledovala t. i. koncept »Manj od plač, več od premoženja.«. Prav tako pa naj bi Vlada predlagala spremembo načina obdavčitve dela in dohodninskih olajšav, in sicer z ukinitvijo splošne olajšave in prehod na t. i. neto razrede, ki naj bi vključevali vse dohodke, vključno s prevozom na delo, potnimi stroški, malico, regresom in božičnico.
Vlada naj bi tako delo razbremenila, premoženje pa bolj obdavčila, temeljno vodilo pri obojem pa naj bi bilo, da bi davke plačevali glede na ekonomsko moč posameznika. Davčni sistem naj bi bil tudi bolj pregleden. Kot je znano končnih rešitev še ni in naj bi se oblikovale šele po široki javni razpravi.
Kot poslanka Državnega zbora RS sem veliko v stiku z državljankami in državljani, ki me upravičeno sprašujejo kakšna bo v prihodnje davčna politika v Republiki Sloveniji, ker vlada do sedaj še ni nič konkretnega predstavila, se pa ves čas nekaj o tem ugiba v javnosti. Z vidika razjasnitve in pridobitve konkretnejših informacij glede napovedane davčne reforme vas zato sprašujem naslednje:
1. Kdaj bo Vlada RS predstavila konkretnejša izhodišča glede davčne reforme?
2. Kdaj bo potekala obljubljena široka javna razprava, ki bo razjasnila dileme in odprta vprašanja?
3. Ali bo davčna reforma poslabšala finančni položaj delovno aktivnega prebivalstva?
4. Ali držijo navedbe, da Vlada RS želi obdavčiti tudi prevoz na delo, potne stroške, malico, regres in božičnico?
5. Kakšna so izhodišča Vlade RS glede obdavčitve premoženja?
6. Ali bodo nepremičnine dodatno obdavčene?
7. Na kakšen način bo Vlada RS ocenjevala ekonomsko moč posameznika in posledično določila višino davkov?
Državljane upravičeno skrbi, kakšna so izhodišča vlade glede obdavčitve premoženja.
Spletno uredništvo, M.V.
