Zdravstveno varstvo se na Gorenjskem izvaja razdrobljeno na štirih lokacijah. Nova regijska bolnišnica je zato nujna, kar že več let potrjujejo demografski podatki, število bolnišničnih obravnav, po katerih je Gorenjska uvrščena takoj za osrednjeslovensko statistično regijo, pomanjkanje prostorskih, kadrovskih in finančnih kapacitet, dotrajanost in arhitekturna neustreznost objektov, nezmožnost širitve in razdrobljenost programov oziroma dostopov do storitev zdravstvenega varstva v regiji. Najboljši dostop do zdravstvenih storitev bi največjemu številu prebivalstva omogočila nova regijska bolnišnica v Kranju. Zato so župani enajstih gorenjskih občin, in sicer poleg Mestne občine Kranj še občine Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki in Žiri podpisali pismo podpore za širitev regijske bolnišnice v Mestni občini Kranj. V pismu so izrazili tudi podporo in zahtevo, da se v prostorih obstoječih gorenjskih bolnišnic, to so Splošna bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, še naprej ohranjata in razvijata sekundarna in terciarna javna zdravstvena dejavnost. Hkrati spodbujajo ohranitev in razvoj Fakultete za zdravstvo Angele Boškin v Občini Jesenice.
Kranj med vsemi lokacijami, ki si prizadevajo za novo regijsko bolnišnico na Gorenjskem, predstavlja najbolj poseljeno občino. Hkrati je zelo primeren tudi po časovnem dostopu iz drugih krajev v regiji. Bolnišnico bi zgradili na Zlatem polju, kjer so primerno zazidljiva in v prostorskih načrtih namembna zemljišča, večinoma v državni lasti. Gre za območje z vso potrebno prometno infrastrukturo, avtocestnim dostopom, neposredno bližino javnega prometa, saj je v načrtu tudi železniška povezava Zlato polje–Brnik–Ljubljana in zaledno infrastrukturo. Pomembno vlogo igra tudi bližina letališča.
Regijska bolnišnica v Kranju bi razpolagala s 600 posteljami. V njej bi bilo mogoče na letni ravni hospitalizirati 35.000 ljudi in opraviti 220.000 ambulantnih obravnav. Zaposlovala bi približno 1400 ljudi. Umestitev nove dejavnosti v prostor bi bila na tem območju optimalna, tako demografsko kot geografsko. Ker se Kranj razvija v pametno mesto, bo v prihodnje nudil digitalno platformo z vsemi podsistemi, ti pa bodo omogočili delovanje najmodernejše bolnišnice.
