Regijska bolnišnica – kaj pa Kranj?

Avtor: Peter Colnar

Po številu prebivalcev je Kranj tretja največja občina v Sloveniji (edina mestna), ki pa nima svoje bolnice. Kranjčani se tako moramo voziti na Jesenice ali v Ljubljano npr. za odstranitev nohta, ali pa bradavice za katero ni jasno ali gre za rakasti izrastek, ob tem pa živi v Kranju veliko zdravnikov, ki se vsakodnevno vozijo v službe v Ljubljano ali na Jesenice. Gre za kranjsko neodzivnost na že začeto razpravo na Gorenjskem, kje naj bi bila gorenjska regijska bolnica. Jesenice in Radovljica sta se za to že zavzeli in “prijavili”, je uvodoma zapisal avtor današnjega prispevka, gospod Peter Colnar. 

V zadnjem času se pojavlja na spletu in v tisku vedno več dobrovoljno populističnih zapisov (bodočih) kandidatov za kranjskega župana. Ker (v dobri veri) ponujajo Kranjčanov vsak nekaj z na hitro zbranega peskovnika, jim ponujam tekst na osnovi katerega se lahko resno zamislijo o nekaterih resnih kranjskih problemih, ki so zanimivi tudi za marsikatero drugo občino. Mimogrede: da jim ne bo potrebno “krasti” zamisli eden od drugega…

Vedno bolj in bolj stopa v ospredje vprašanje bodoče regijske gorenjske bolnišnice. Imela naj bi 600 postelj in stala skoraj 200 milijonov evrov. Medtem, ko nekateri nekako navijaško že ponujajo lokacije, obstaja občutek, da je v tretji največji slovenski občini MO Kranj zavladalo tisto “potem pa vse tiho je bilo”. Je vzrok v tem, ker Kranjčani že nekaj let na volitvah za župana najraje izbirajo tistega, ki svoje slike po mestu in občini najbolj masovno na ogled postavi? Se ljudje ne vprašajo, kdo takšno propagando finansira? Postala je praksa, da dahnejo svoj “da” tistemu, ki je se je doslej vsaj nekaj ukvarjal z avtomobili…

S somišljeniki upamo, da se motimo in da so zadnji župani doslej že znali za regijsko bolnišnico s pestjo udariti po mizi in da to v medijih pač ni odmevalo? Upamo v želji, da njihova odločnost za potrebe edine mestne občine v državi, ki nima “svoje” bolnice, ni skrita kot pri tistem možakarju, ki je dokazoval, kdo nosi hlače v hiši tako, da je odšel v klet, zaklel in s pestjo odločno udaril po mizi: Kdo je tu gospodar!?

Oglejmo si nekaj že dolgo znanih podatkov o tem koliko prebivalcev živi v večjih slovenskih občinah: Ljubljana 276.092, Maribor 113.113, Kranj 54.188, Celje 49.000, Koper 47.539, Novo mesto 35.570, Velenje 33.226, Domžale 33.200, Nova Gorica 31.911, Kamnik 28.677, Ptuj 23.699, Škofja Loka 22.667, Jesenice 21.828…

Če je položaj v državi že krivičen do Mestne občine Kranj, se sprašujemo, če se to ne dogaja tudi na Gorenjskem? Ali ni Kranj naravno geografsko središče Gorenjske? Center do katerega ima najbližje velika večina ljudi? V zadnjih letih je mesto razvojno sicer močno zaostalo. To se med drugim močno odraža že tudi pri finansiranju športa. Ob izredno razviti masovnosti (atletika, plavanje, smučanje, nogomet…) in visoki kvaliteti (medalje iz olimpijade, evropskih in svetovnih prvenstev) Kranj praktično nima podjetja, ki bi bilo sposobno odločilno vplivati na razvoj in sponzorirati šport. Velika industrijska podjetja so propadla in tako je mesto z okolico postalo nekakšno spalno zaledje za Ljubljano. Nekaj podobnega so bila za Kranj nekoč Naklo, Šenčur in druga bližja naselja, vendar je Kranj ostal center zaradi števila prebivalcev, velikosti in seveda predvsem zaradi svoje geografske lege. V okolici centra Gorenjske sedaj občudujemo izredni razvoj vodilnih podjetij iz Škofje Loke in številnih malih podjetij. Do tega je prišlo iz preprostega vzroka, ker se je izven Kranja lahko več gradilo, ker so se lahko širila tudi navzven, medtem, ko so politični “strokovnjaki” v Kranju varovali zaščiteno kmetijsko zemljo in se “odlikovali” tudi z nekaterimi neverjetnimi odločitvami glede zazidljivosti, oziroma uničevanju bivalnega stanovanjskega prostora…

“Ne gre za to, da bi bodoči župan napovedoval, da bo “zgradil” bolnico v štiriletnem mandatu, ampak za to, da pride gorenjski geografski center, kot dolgoročna zahteva, tudi na spisek pričakovanj!” – Peter Colnar

Ob govorjenju in “navijanju”po regijski gorenjski bolnišnici je zanimivo opazovati jutranja in pozna popoldanska dogajanja v Kranju. Vsak dan se vozi iz Kranja proti Ljubljani in Jesenicam veliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ter seveda tudi bolnikov. Ob zahodni avtocestni vpadnici se zjutraj vsak dan pojavi množica osebnih avtomobilov, kjer se ljudje, ki hodijo v službe v Ljubljano in na Jesenice, presedajo v skupne avtomobile, da zmanjšajo stroške prevoza in se vsaj delno izognejo nemogočim razmeram na ljubljanskih cestah in seveda tudi parkiranja, ki vladajo v za župana “najlepšem mestu na svetu”, mestu, ki s svojim neurejenim prometom povzroča še posebne težave bolnikom.
Nekaj manj vidno je s parkiranjem in prestopanjem v druge avtomobile na vzhodni avtocestni vpadnici. Tu rešujejo problem dnevnega “preseljevanja naroda” in prestopanja v manjše število avtomobilov številna, predvsem trgovska podjetja s svojimi parkirišči. K sreči imajo dovolj velika parkirišča, da so lahko že kar dobro napolnjena še preden se odprejo trgovine. Priznam, da mi je nekam nerodno o tem pisati, ker je morda nevarno, da bodo začeli parkirišča zapirati z zapornicami (nekateri to že počnejo) v času, ko ne bodo obratovali. Saj poznate tisto, da so povsod zaposleni tudi ljudje, ki imajo visoke plače in se zato morajo izkazati tudi z odločitvami, ki prinesejo več škode kot koristi, da dokažejo in opravičijo svoje položaje?

Kranjska priključka na avtocesto z močno obremenjenim prometom zaradi ljudi, ki prihajajo in odhajajo, imata še posebno zanimivost. Priključek za vračajoče ljudi iz Ljubljane se sicer večkrat zabaše, vendar ima pri izstopu urejeno krožišče. Na priključku s smeri Jesenic pa krožišča ni in je zato priključek na cesto za mesto urejen po kavbojsko. Človek znajdi se, če se moreš. Nekako po občutku je treba ujeti pravi trenutek in se vsiliti ter vskočiti v kolono proti Kranju. Večkrat trpi pločevina, prišlo pa je že tudi do smrtne nesreče. Zanimivo je zakaj je samo dostop iz Ljubljane človeško urejen. “Zlobni jeziki” pravijo, da je tako zato, ker se iz Ljubljane vračajo tudi poslanci in državni funkcionarji, z Jesenic (in Gorenjske) pa predvsem bolniki in delavci. Poslanci so za svoje križišče poskrbeli, potniki z Jesenic pa nimajo takšnega vpliva?

Vrnimo se k gorenjski regijski bolnišnici. Vsako jutro se odpelje iz Kranja proti Jesenicam in Ljubljani množica bolnikov in zdravstvenega osebja. Kasneje se vsa ta množica bolnikov in zdravstvenega osebja popoldan vrača domov in preseda v tam parkirne avtomobile po različnih parkiriščih. Medtem je skoraj do večera vse mesto zabasano in nabito z avtomobili…

Koliko nepotrebnih težav in prelitega bencina ob vsakodnevnem preseljevanju iz tretje največje slovenske občine!? V Kranju so sicer uspeli, da niso ukinili sicer sloveče porodnišnice. Je to vodilni uspeh kranjskih politikov?

Ob vsem tem in opozarjanju, da tudi tretja največja občina v državi potrebuje (regijsko) bolnico še opozorimo, da je v Kranju že nekaj let na razpolago ograjeno nepozidano zemljišče bivše kranjske mlekarne na prometno najugodnejšem prostoru…