Demenca – bolezen starosti in kako se z njo spopadajo v Domu Petra Uzarja

Slika: Pixabay

Demenca je bolezen starosti, saj se prav s starostjo poveča tveganje za njen nastanek. Za njo zboli prbl. 1% ljudi pred 65. leto, po 65. letu pa se ta odstotek strmo povečuje.
Vzrok za nastanek bolezni še ni znan, njena najpogostejša oblika pa je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 % vseh demenc.

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni, saj v večini primerov prepisana zdravila upočasnijo napredovanje bolezni in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Prav tako zgodnje odkritje bolezni pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni in izboljšanju kakovosti življenja.

Zaradi bolezni pride do sprememb v možganih, kar se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Običajno jih spremlja zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.

V Domu Petra Uzarja so v sodelovanju z Občino Tržič pripravili zloženke Živimo in starajmo se skupaj, ki dodatno osveščajo lokalno skupnost o demenci. V sodelovanju z dr. Jano Mali s Fakulteto za socialno delo so v lanskem letu razvili inovativen koncept Celostne oskrbe stanovalcev z demenco. Rezultat tega sodelovanja so nove metode dela, kot je škatla spominov in integracija stanovalcev v aktivnosti. Največji dosežek predstavlja odprtje varovanega oddelka, kjer ga stanovalci prej niso mogli zapustiti – v odprto obliko enote, s povečano pozornostjo vsega kadra.

V njihovem domu namreč več kot 50% stanovalcev predstavljajo oboleli za demenco, zato posebno pozornost namenjajo prav njihovi oskrbi in odnosu do dostojanstvenega staranja. V ta na namen so, na pobudo direktorice dr. Anamarije Kejžar, začeli sodelovanje s projektantom dr. Domnom Zupančičem s Fakultete za arhitekturo in zaživela je socialna inovacija, poimenovana “Grem na lepš”.

Po besedah dr. Anamarije Kejžar je “Grem na lepš” pravzaprav soba, urejena z namenom, da stanovalce z demenco sprosti v obdobju nemira, ko želijo iti v kraj svoje mladosti, saj so dezorientirani v času in prostoru. V času trajanja nemira v odprtih enotah poskušamo stanovalce pomiriti s tem, da osebje pospremi stanovalca po domu, po okolici, parku ali poskusi preusmeriti v druge aktivnosti.

“V sobi »Grem na lepš« se stanovalec počuti kot potnik na vlaku, saj mu daje ekran na steni občutek potovanja. Na ekranu se predvaja posnetek vožnje z vlakom, ki bolnika z demenco sprosti, stena z osvetljenimi dvodimenzionalni obrisi Kamniško Savinjskih Alp, s Tržičanom poznanim Storžičem, pa dajejo občutek dejanskega potovanja.” so zapisali na strani Občine Tržič.

Najznačilnejša sprememba pri demenc so težave s spominom, a le motnje v pomnjenju še ne pomenijo demence. Dlje ko živimo, več možnosti imamo, da demenca doleti tudi nas. Na nastanek bolezni lahko zelo vplivamo tudi sami in sicer tako, da se skušamo ogniti ali pa vsaj zmanjšati delovanje tistih rizičnih dejavnikov, na katere lahko vplivamo: visok krvni tlak, ateroskleroza, alkohol, … Glede na raziskave lahko intelektualno delo v starosti pojav demence odloži za nekaj časa.

Torej – tako telesna kot psihična aktivnost sta zelo pomembni za ohranitev zdravega duha v zdravem telesu.